Dejstvo je, da imajo omega 3 maščobne kisline nemalo izjemno dobrih lastnosti za naše telo. Uspešno nas na primer ščitijo pred boleznimi srca in ožilja, ohranjajo možgane v dovolj dobri kondiciji, krepijo tudi naš imunski sistem. Prav tako dobro vplivajo na rast mišic, pozitiven vpliv pa naj bi omega 3 imele tudi na bolnike, ki se soočajo z Alzheimerjevo boleznijo.

Na omega 3 maščobne kisline so znanstveniki postali še posebej pozorni potem, ko so nekateri strokovnjaki preučevali prehranjevalne navade Inuitov. Ti se prehranjujejo z mastnimi ribami, tjulnji ter kitovim mesom, in to v večjih količinah. Dokazano je, da je takšna oblika prehranjevanja zelo pozitivna, saj učinkovito zmanjšuje nagnjenost krvi k strjevanju. Posledično je pri omenjenem narodu zelo malo primerov možganske pa tudi srčne kapi. Raziskovalcem je to uspelo povezati z dolgoverižnimi omega 3 maščobnimi kislinami.

Prenizek vnos omega 3 v Evropi

Dokazano je tudi to, da je vnos omega 3 maščobnih kislin v Evropi prenizek. Pomanjkanje pa se zlasti kaže pri otrocih ter ženskah. Razlog se med drugim skriva tudi v sami krmi živali, ki jo sestavljajo zlasti žita ter soja z veliko vsebnostjo omega 6 maščobnih kislin.

In kaj so sploh omenjena živila, ki tako dobro vplivajo na naše zdravje? To so večkrat nasičene maščobne kisline. Tako omega 3 kot omega 6 so potrebne za delovanje našega telesa in jih je treba v telo vnesti z ustrezno prehrano. Naše telo jih namreč ni sposobno samo proizvajati.

Z uživanjem rib v večjih količinah lahko zadostimo potrebam

Res je, da lahko z uživanjem rib zadostimo zadostnim potrebam po omega 3, vendar je to v resnici precej dvorezen meč. Ribe namreč lahko vsebujejo snovi, ki so za človeka nadvse škodljive. Koliko takšnih snovi pa ribe vsebujejo, je predvsem odvisno od mesta, na katerem se riba nahaja.