Ko sem pred leti prvič sedel za volan Peugeota, nisem imel velikih pričakovanj. Avto sem kupil bolj po naključju, bil je dobro ohranjen, cenovno dostopen in na voljo pri lokalnem prodajalcu, ki mu zaupam. Šlo je za Peugeot 307, starejši model, a z nizko kilometrino in redno servisno zgodovino. Danes, po več letih uporabe, lahko rečem, da je bila to ena mojih boljših odločitev.

Najbolj me je presenetilo udobje pri vožnji. Sedeži so bili mehki, volan prijeten v rokah, občutek na cesti pa zanesljiv. Peugeot je imel odlično lego, kar je bilo še posebej opazno na ovinkastih podeželskih cestah, po katerih se pogosto vozim. Motor ni bil najmočnejši, a je bil ravno prav zmogljiv za vsakodnevne potrebe in ni nikoli odpovedal.

V zimskih mesecih me je vedno brez težav pripeljal na delo, tudi ko so bile ceste zasnežene. Ogrevanje je delovalo hitro, brisalci in razsvetljava pa so mi dali občutek varnosti. Kar nekajkrat sem se znašel v situaciji, ko sem moral hitro zavirati ali se izogniti oviri, in Peugeot me ni pustil na cedilu.

Servisni stroški so bili razumni, rezervni deli dostopni, mehanik pa mi je večkrat potrdil, da gre za model, ki je znan po svoji vzdržljivosti. Čeprav sem sprva dvomil, me je Peugeot zanesljivo prepričal. Ne kot prestižni avto, ampak kot preprost, zanesljiv in udoben spremljevalec vsakdana.

Danes razmišljam, da bi ob naslednjem nakupu znova izbral Peugeot, tokrat mogoče kakšen novejši model. A iskreno, tudi starega bi z veseljem obdržal, ker se je izkazal kot več kot zgolj sredstvo za prevoz. Z njim sem ustvaril veliko spominov in prevozil več, kot sem si na začetku sploh predstavljal.

Z njim sem se odpravil na številne izlete po Sloveniji, od obale do Gorenjske. Vedno sem lahko računal nanj, tudi pri daljših vožnjah po avtocesti ali ozkih gorskih cestah. Peugeot me je presenetil s svojo vsestranskostjo – tih v mestni vožnji, zanesljiv na avtocesti in dovolj prostoren za vso prtljago, ki jo potrebujem za konec tedna.