Če sem iskren, sem se začel že samo ob besedi kolonoskopija tresti. To se mi je vedno zdelo kot nekaj zelo neprijetnega, celo bolečega. Zato sem samo upal, da me kaj takšnega ne bo nikoli srečalo, oziroma doletelo. A tako kot večina reči v življenju, me je nekaj časa nazaj tudi to pričakalo.

Začelo se je čisto enostavno. Le nekaj bolečin na območju mojega trebuha, oziroma želodca. Ker so bile te precej mile, saj si mislil, da ni nič in bo že minilo samo od sebe. Zdelo se mi je, da so bolečine morda povezane s tem, da sem kaj čudnega pojedel in imam zgolj prebavne motnje. A naslednji dan se ni še nič spremenilo. Bolečine so se kvečjemu samo še poslabšale. Zato me je začelo to tedaj že malo skrbeti. Kljub temu pa sem vseeno počakal še nekaj dni. A tedaj so me bolečine začele že zbujati sredi noči. Zaradi tega sem si rekel, da je dovolj čakanja in sem se kar odpravil do zdravnika.

Po osnovnemu pregledu mi je zdravnik rekel, da bo potrebna kolonoskopija. Verjetno je kaj resnejšega, tako da je  bilo potrebno narediti kar nekoliko bolj resen pregled, kjer bi se lahko točno videlo, kaj je narobe. Ko sem to slišal, pa mi je kar zastal dih. Doletela me je ravno ta reč, ki me je vedno skrbela, torej kolonoskopija. Bil sem prepričan, da bo to neprijetno, a ker so bile bolečine neznosne, druge rešitve pa ni bilo, sem se moral pač sprijazniti. 

Tedaj je le prišel tisti dan pregleda. Ko sem prišel v sobo, je zdravnik takoj videl, da sem čisto bled. Tako me je z naslednjimi besedami lahko končno malo pomiril. Rekel mi je, da se bo pregled izvedel s sedacijo, tako da ne bom čutil čisto nič. Temu je nato tudi bilo tako, ter je bilo tedaj to končno za mano, brez bolečin in neprijetnih občutkov. 

Več o poteku preiskave najdete na mc-merus.si.